Okrogla miza “Slovenske avtohtone sorte”

Prizadevanja za ohranitev avtohtonih sort je treba združiti
Spar Slovenija povezuje slovenske pridelovalce in jamči 100-odstoten odkup  pridelka avtohtonih sort

Danes je na okrogli mizi potekal pogovor med predstavniki kmetijskega ministrstva, stroke in akterjev na trgu o pomenu ohranjanja slovenskih avtohtonih sort vrtnin. Te so naša kulturna in naravna dediščina, pomembno prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti, so prilagojene našim pridelovalnim razmeram in so nam zaradi značilnih okusov blizu. Govorci so se strinjali, da je treba v prizadevanjih za ohranjanje naših starih sort stopiti skupaj in delovati v smeri spodbujanja pridelave avtohtonih sort tako za seme kot pridelek. Sorte se namreč ohranijo le, če jih vzdržujemo, sejemo in uživamo. Ohranjanja avtohtonih sort se je letos lotil tudi Spar Slovenija, ki je spodbudil slovenske pridelovalce, da posejejo avtohtone sorte sezonske zelenjave, in se zavezal, da bo od njih odkupil ves pridelek.

Državna sekretarka na Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je povedala, da si tako ministrstvo kot stroka prizadevata za pripravo celovitejšega seznama lokalnih sort, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih genskih virov. To je pomembno tako s stališča ohranjanja genskega materiala na različnih ravneh kot tudi s stališča prilagojenosti sort lokalnim razmeram, kar je ob spreminjajočem se podnebju vse pomembnejše. Trenutno je del teh sort uvrščenih na seznam rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. Seznam se spreminja glede na status vpisa sorte v sortno listo in njeno ogroženost ter je določen v Uredbi o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Ti ukrepi se izvajajo v Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 in urejajo možnost finančne podpore za ohranjanje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu, ki se nanaša na ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin v pridelavi. Da bomo v Sloveniji ohranjali naše sorte in da se bodo za pridelavo odločali tudi večji pridelovalci, pa sta v prihodnje ključna tudi krepitev in prenos znanja ter povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov ter promocija vse do potrošnika.

Podlage za pripravo novega seznama ogroženih sort

Trenutno v okviru CRP (Ciljni raziskovalni programi) poteka projekt »Ogroženost lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo«, ki ga izvajata Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Njegov glavni namen je priprava sistema določanja ogroženosti lokalnih sort, s pomočjo katerega bo nato za prihodnji Program razvoja podeželja, od leta 2021 dalje, pripravljen seznam sort, ki jim grozi, da bodo izgubljene za kmetovanje. V ta seznam bodo vključene vse avtohtone domače in udomačene tuje sorte, ki trenutno imajo vzdrževalce, ne bo pa tistih, ki trenutno niso »žive« oziroma jih nihče ne vzdržuje, lahko pa bi jih v prihodnje obudili. Tak seznam bo uporaben tako za izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja kot tudi za druge namene ohranjanja avtohtonih sort. Eden takih je zagotovo projekt SPAR Kot nekoč, v okviru katerega si Spar Slovenija kot prvi v Sloveniji prizadeva ohranjati slovenske avtohtone sorte od semena do pridelka.

Projekt SPAR Kot nekoč povezuje akterje in jamči 100-odstoten odkup

Spar Slovenija je zavezo razvoju lokalnega okolja in širjenju ponudbe slovenskih izdelkov letos nadgradil s projektom SPAR Kot nekoč. Generalni direktor mag. Igor Mervič je poudaril, da želijo aktivno prispevati k ohranjanju slovenskih avtohtonih sort in k temu spodbujati svoje kupce, poslovne partnerje in slovenske pridelovalce. K sodelovanju so povabili Semenarno Ljubljana in pripravili izbor semen avtohtonih ter udomačenih sort vrtnin. Te so v začetku vrtičkarske sezone ponudili kupcem in nato ponudbo nadgradili še z v Sloveniji vzgojenimi sadikami avtohtonih sort. Toda Spar Slovenija je s projektom SPAR Kot nekoč šel še korak dlje. Sedem večjih slovenskih pridelovalcev je spodbudil, da posejejo semena in pridelajo zelenjavo avtohtonih sort SPAR Kot nekoč. Pridelovalci bodo z veliko mero skrbnosti in znanja pridelali kar 350 ton zelenjave avtohtonih sort, za katero jim Spar jamči 100-odstoten odkup.

Ravno v teh dneh prihajajo na police prve solate slovenskih avtohtonih sort – bistra, leda, ljubljanska ledenka in trnovska ledenka, že kmalu pa jim bo sezonsko sveža sledila tudi druga zelenjava. Med pridelovalci je tudi Igor Jarkovič, ki je za Spar Slovenija posadil fižol za stročje avtohtonih sort ptujski maslenec in klemen ter udomačeni sorti paprike sivrije in botinske rumene. Dejal je, da je vzgoja avtohtonih sort res zahtevnejša in pridelek manjši, ker pa rastejo ob manj intenzivnih tehnologijah gojenja, uspejo v času rasti iz zemlje postopoma pridobiti potrebna hranila in do zrelosti razviti značilne okuse, ki so jih cenili že naši starši in stari starši. Pridelava avtohtonih sort vrtnin je novost tudi za pridelovalce, zato odkup celotnega pridelka, tako pravi Jarkovič, zagotavlja varnost in spodbudo za prihodnje načrte.

Pomen Slovenske rastlinske genske banke za obuditev starih sort

Za ohranjaje avtohtonih sort je pomembno varno hranjenje in redno obnavljanje njihovega genskega materiala, v večini primerov je to seme. Za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka. Njene naloge so zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala, vključno s starimi domačimi ali udomačenimi sortami kmetijskih rastlin, ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih merilih, hranjenje in obnavljanje vzorcev zbranega genskega materiala ter razmnoževanje in izmenjava genskega materiala. Najdragocenejši vir v vsaki genski banki so avtohtone  domače sorte ali populacije, ki so s svojo gensko raznolikostjo in prilagojenostjo lokalnim oz. krajevnim talnim in podnebnim razmeram dober vir za žlahtnjenje, hkrati pa so pomemben narodov zaklad, ki ga je treba ohraniti.

Dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil, kako se lahko na podlagi shranjenega genskega materiala obudi določeno sorto, kot so to v okviru večletnega dela storili na Kmetijskem inštitutu Slovenije za sorto solate ljubljanska ledenka brez rdečega listnega roba. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja na trgu semena te priljubljene solate ni bilo več mogoče kupiti, danes pa po zaslugi sodelavcev Kmetijskega inštituta Slovenije lahko seme ponovno kupimo, pa tudi semena drugih starih slovenskih sort, ki se ponovno vračajo na naše vrtove in mize.

Aktivno vzdrževanje avtohtonih sort na trgu in nadzor nad semeni

Semenarna Ljubljana ima pomembno vlogo pri ohranjanju in vzdrževanju slovenskih sort, saj tako prispeva k samooskrbi Slovenije s kakovostnim semenskim materialom. Semenska neodvisnost od tujcev namreč zagotavlja prehransko varnost prebivalcev vsake države. Kot je povedal direktor Aleš Šabeder, v Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju skrbijo za 35 avtohtonih in udomačenih sort vrtnin ter poljščin. Med njimi tudi za danes najbolj priljubljene sorte, kot sta ptujski česen in ptujska rdeča čebula. Širitev slovenskih sort dopolnjujejo tudi tako, da spodbujajo kmetovalce, da prispevajo vzorce starih sort, ki jih na kmetijah še pridelujejo in sami vzdržujejo. Da skoraj izumrle sorte pripeljejo do prodaje, je dolgotrajen proces, običajno traja od pet do deset let. Trenutno imajo več sort, ki so že v prodaji, pa še nimajo statusa slovenske avtohtone sorte, čeprav so jih odbrali iz pridobljenih vzorcev avtohtonega materiala in že uredili registracijo sorte. V zadnjih treh letih so v sortno listo prijavili stare sorte vrtnin – fižol barianec, solato bistra, paprike jerneja, alpina in magdalena, solkanski radič in motovilec pomladin. V razvoju pa imajo tudi bogat seznam sort, ki so še v postopku registracije in so jih vzgojili iz pridobljenih vzorcev avtohtonega materiala.

Za nadzor nad kakovostjo semenskega materiala kmetijskih rastlin je pristojna Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki skrbi tudi za uradni seznam sort kmetijskih rastlin oziroma nacionalno sortno listo. Vanjo so vpisane sorte tistih vrst kmetijskih rastlin, za katere je vpis zakonsko obvezen pogoj, da se lahko tržijo na območju EU. Kot je na okrogli mizi povedala Marinka Pečnik iz Sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material na UVHVVR, so na tej listi domače slovenske in tudi tuje sorte. Vse te sorte se lahko tržijo tako v Sloveniji kot na območju Evropske unije. Med sortami, ki so vpisane v sortno listo pri nas, je veliko starih domačih in udomačenih tujih sort, ki se že desetletja pridelujejo v Sloveniji in jih je treba ohraniti.

Sogovorci na okrogli mizi so se strinjali, da zavedanje o ohranjanju avtohtonih sort narašča. Kakovosten semenski material, obujanje edinstvenih avtohtonih sort in finančne spodbude za pridelovalce vplivajo na preporod pridelovanja, shranjevanja in samooskrbe s semenom predvsem vrtičkarjev ter ekoloških in malih pridelovalcev. Povezovalni projekti, kakršen je SPAR Kot nekoč, pa pomembno prispevajo k osveščanju kupcev o pomenu avtohtonih sort in prepoznavanju njihovih prednosti ter spodbujajo tako pridelavo kot potrošnjo slovenskih sort vrtnin, ki so jih cenili že naši predniki in ki jih moramo mi ohraniti za prihodnje rodove.

 

Deli s prijatelji
Vsi aktualno

Preberi več zanimivih vsebin

Paprika – brez nje ne gre!

Paprika – brez nje ne gre!

Preberi več
Vrtičkanje z Metko – o meni

Vrtičkanje z Metko – o meni

Preberi več
Skrb za solato na vrtu

Skrb za solato na vrtu

Preberi več

Projekt SPAR Kot nekoč

Spar Slovenija podpira ohranjanje avtohtonih sort. S preverjenimi pridelovalci po celi Sloveniji je sklenil partnerstva, da zasejejo slovenske avtohtone in udomačene sorte zelenjave SPAR Kot nekoč, in se zavezal, da jamči 100% odkup. Izberite pridelke avtohtonih sort in uživajte v pristnih domačih okusih. Skupaj tako pomagamo ohranjati naš zaklad za danes in jutri.
Izvedi več o pridelkih avtohtonih sort

naroči se nae-obvestila