Posadimo sadno drevo z Metko

Posadimo sadno drevo z Metko
16-Apr-2018

Imate to srečo, da lahko zjutraj utrgate še z roso okrašeno slastno jabolko in ga pohrustate, ali pa v košarico naberete dišeče medene slive in iz njih pripravite slastne skutne cmoke, tako kot jaz?

Če premorete obhišni vrt ali košček zemlje, poleg gredic z zelenjavo in zelišči le posadite kakšno sadno drevo. Poleg užitka ob nabiranju boste vedeli, kako ste sadje pridelali in ga pobirali, ko bo ravno prav zrelo. Imeli boste senco, v kateri se boste lahko ohladili, otroci pa naravno plezalo. Poleg tega boste ponudili dom ptičkom in številnim drobnim žuželkam, ki so na vrtu še kako koristne.

Puljene sadike brez grude sadimo med novembrom in marcem, ko je rastlina neolistana in ko zemlja ni zamrznjena. Če imate na razpolago ulončene sadike sadnega drevja, jih lahko sadite celo leto, izogibajte se le vročih poletnih mesecev. Običajno so te sadike tudi utrjene – prve sadeže zato lahko pričakujemo kakšno leto prej, saj ob presaditvi ne doživijo takšnega šoka kot puljene sadike.

Preden se lotimo sajenja, dobro premislimo, kje bomo sadili. Izbran prostor mora imeti dovolj sončne svetlobe, zato pazimo, da ni blizu večjih stavb ali dreves, ki bi senčila prostor. Čeprav so sadike sprva majhne, zrastejo v drevesa, zato potrebujejo dovolj prostora. Dobro izbran prostor in pravilna posaditev sta odličen temelj, na katerem bo rastlina lepo zrasla in nas razveselila z bogatim pridelkom.

Ker je tradicija ena izmed vrednot, ki mi veliko pomeni in jo želim ohranjati, sem za saditev izbrala tradicionalno oz. udomačeno sorto, jablano carjevič, in slivo domačo češpljo.

Carjevič, princeska ali rdečelička so imena za jablano, ki da aromatične, sočne, sladko-kisle plodove, ki me spominjajo na otroštvo. Jabolka se dobro ohranijo vse do pomladi, zato je to pri nas že druga sadika, saj mi je všeč, da imam lahko tudi nekaj »svežega« sadja v ozimnici.

Domača češplja, bistrica, brkinka, bosanka so imena za domačo slivo, ki me je razveselila v septembrskih dneh, ko sem se kot punčka vračala iz šole. Spomnim se, kako me je babica razvajala z narastkom z dodanimi modrovijoličnimi sočnimi plodovi ali pa s »knedli« (cmoki) in kako so večeri dišali po marmeladi, kompotih in posušenih češpljah za ozimnico.

Kako se lotim sajenja jaz?

Najprej pripravim lopato, motiko, kol za oporo in trak za vezanje ter dober domač kompost ali naravno organsko gnojilo.

Izkopljem jamo, globoko okoli pol metra in široko slab meter. Slabši je teren, večja naj bo jama. Na dno jame dam obrnjeno travno rušo, saj sem jamo izkopala na trati.

Sadiko pregledam – če je prst izsušena, jo namakam dobri dve uri.

V jamo bom dala toliko razrahljane, rodovitne zemlje, da bom sadiko uravnala z nivojem tal in bo posajena tako globoko kot v loncu. Pomembno je, da cepljeno mesto pri jablanah ostane od 10 do 15 cm nad površino tal, pri slivah okoli 10 cm.

Če imate težave z voluharjem, pripravite žičnato mrežo in sadiko posadite vanjo.

Najprej v sadilno jamo zapičim ošiljen kol. Ta mora senčiti deblo, zato mora biti na južni strani sadike in od debla drevesa oddaljen vsaj 10 cm. Drevesce bo oporo potrebovalo v začetku rasti, če pa je cepljeno na šibko podlago, bo opora nujna celo rastno dobo.

Sadiko nato vzamem iz lonca. Če so korenine močno obrasle lonec, jih odvijem, po potrebi nekoliko skrajšam in jih v jami usmerim vodoravno v vse smeri. Korenine najprej zasujem s tanko plastjo zemlje, šele nato dodam kompost, dobro uležan hlevski gnoj ali naravno organsko gnojilo. Pazim, da gnojila ne pridejo v direkten stik s koreninami. Nasuto površino rahlo pohodim, da imajo korenine boljši stik z zemljo. Isti učinek dosežem tudi z zalivanjem, če sadim v izsušeno zemljo. Na koncu drevesce le še privežem ob količek.

Po sajenju moram sadiko še prikrajšati, da spodbudim rast novih poganjkov. Neobraslo skrajšam na višino dobrega metra, če ima stranske poganjke, jih prikrajšam za okoli petino.

Ne pozabite, da je treba mlada drevesca na začetku rasti nekoliko razvajati z zalivanjem. In če k vam zahajajo zajci in srne, debla zaščitite z mrežo.

Zdaj pa le hitro po sadike, zavihajte rokave in v domačih plodovih boste lahko uživali več desetletij.

Deli s prijatelji
Vsi vrtnarjenje

Preberi več zanimivih vsebin

Skrb za solato na vrtu

Skrb za solato na vrtu

Preberi več
Priprava vrta

Priprava vrta

Preberi več
Začetek sezone

Začetek sezone

Preberi več

Projekt SPAR Kot nekoč

Spar Slovenija podpira ohranjanje avtohtonih sort. S preverjenimi pridelovalci po celi Sloveniji je sklenil partnerstva, da zasejejo slovenske avtohtone in udomačene sorte zelenjave SPAR Kot nekoč, in se zavezal, da jamči 100% odkup. Izberite pridelke avtohtonih sort in uživajte v pristnih domačih okusih. Skupaj tako pomagamo ohranjati naš zaklad za danes in jutri.
Izvedi več o pridelkih avtohtonih sort

naroči se nae-obvestila