Priprava vrta

Priprava vrta
23-Feb-2017

Če nas ne bo presenetila še ena snežna plast, lahko z deli na vrtu začnemo, ko tla niso več pomrznjena. Priporočljivo je počakati, da se zemlja dovolj posuši. Če nismo prekopali in prvič pognojili jeseni, to storimo spomladi vsaj dva do tri tedne pred prvo setvijo.

Da neučakanost ne bo prevelika, lahko dneve pred začetkom sejanja izkoristimo za načrtovanje letošnjega zelenjavnega vrta. Vprašajmo se, kako smo bili zadovoljni z lanskim pridelkom. Smo uspeli plodove pojesti sproti ali smo jih pripravili za skladiščenje oziroma ozimnico?  So nam bučke zgnile, ker jih je preveč naenkrat obrodilo. In ali smo v zadnjih letih uspeli pridelati kakšen lep in zdrav paradižnik? Kako je bilo z odstranjevanjem plevela in dognojevanjem? Smo poletje večinoma preživljali zdoma  in zato sosede prosili, da poberejo paprike in kumare? Ko imamo odgovore, si na list papirja skiciramo vrt, gredice in izberemo vrtnine, cvetlice, dišavnice in ostale rastline.

Preverimo zemljo

Tla razlikujemo glede na količino peščenih ali glinastih delcev ter glede na kislost oziroma alkalnost.  Glinasta tla so bolj zlepljena in slabše prepuščajo vodo ter zrak in se težje obdelujejo. Peščena tla so bistveno bolj prepustna, voda hitreje odteka, med delci pa je dovolj zraka in jih lažje obdelujemo. Hitreje se segrejejo, v njih pa se hitreje izperejo hranilne snovi.

Izmerimo pH

Večina rastlin najbolje uspeva v tleh s pH vrednostjo med 6 in 7. Kisla tla lahko nevtraliziramo z dodajanem apnenčeve moke, najboljše jeseni ali zgodaj spomladi.  Kislost tal v domačem vrtu preverimo enostavno. Vzamemo tri čajne žličke zemlje in jo stresemo v kozarec  s 3 dcl vode. V roku ene ure nekajkrat premešamo, nato pustimo stati še vsaj eno uro. Pomočimo lakmusov listič in odčitamo pH vrednost na lestvici.

Izberemo vrtnine

Izbor je odvisen od naših želja in potreb. Upoštevati je treba tudi dane zakonitosti. Ali je vrt na senčni ali sončni legi, koliko časa je obsijan s soncem, kakšna je kakovost zemlje, kako velik je …?
Najboljše je, da najprej naredimo seznam. Pol gredice korenčka, 10 sadik paradižnika, 10 sadik paprike, gredica solate berivke itd..  Glede na velikost gredic in sadilno razdaljo izračunamo, koliko semen potrebujemo. Pomagamo si lahko s kalkulatorjem. Za lepši videz in barvitost dodajte še cvetlice in zelišča, ki bodo s svojimi koristnimi učinki pripomogla k zdravemu pridelku.

Kolobarjenje

Upoštevamo, da rastlina ne sme biti na istem mestu, kjer je rasla prejšnje leto. To velja za vse rastline, razen za paradižnik, ki najboljše uspeva prav na istem mestu. Pazimo tudi na cele družine rastlin. Kjer je rastel brokoli, ne smemo posaditi cvetače. Kolobarjenje je pomembno zaradi zaščite pred boleznimi in škodljivci ter zaradi ohranjanja pestrosti hranilnih snovi v zemlji.

Preverimo še dobre in slabe sosede!

Pri mešanih posevkih pazimo, da skupaj posejemo ali posadimo samo tiste vrtnine, ki se med sabo dobro prenašajo. Tu si lahko pogledate tabelo dobrih in slabih sosedov (PDF).

Deli s prijatelji
Vsi vrtnarjenje

Preberi več zanimivih vsebin

Skrb za solato na vrtu

Skrb za solato na vrtu

Preberi več
Paprika – brez nje ne gre!

Paprika – brez nje ne gre!

Preberi več
Začetek sezone

Začetek sezone

Preberi več

Projekt SPAR Kot nekoč

Spar Slovenija podpira ohranjanje avtohtonih sort. S preverjenimi pridelovalci po celi Sloveniji je sklenil partnerstva, da zasejejo slovenske avtohtone in udomačene sorte zelenjave SPAR Kot nekoč, in se zavezal, da jamči 100% odkup. Izberite pridelke avtohtonih sort in uživajte v pristnih domačih okusih. Skupaj tako pomagamo ohranjati naš zaklad za danes in jutri.
Izvedi več o pridelkih avtohtonih sort

naroči se nae-obvestila