Začetek sezone

Začetek sezone
17-Apr-2018

Slovenci se že tradicionalno ukvarjamo z vrtnarjenjem, pa naj bo to obhišni vrt ali majhna njivica. Vrtnarimo pa lahko tudi, če vrta nimamo: v koritih, velikih loncih, visokih gredah na balkonih in terasah ali lončkih na okenskih policah.Vedno bolj se zavedamo pomembnosti vsega, kar pridelamo, vedno bolj se zavedamo, kako je pomembno, da vrtnarimo naravi prijazno – s kvalitetnimi, domačimi semeni, brez »kemije«, z velikim spoštovanjem do narave in njenih prebivalcev.

Predlagam, da najprej vzamete papir in si kaj zabeležite. In svetujem vam, da upoštevate, kar tudi jaz upoštevam že desetletja: spomladi nikar ne hitite, saj dolgoročno ničesar ne boste zamudili. Letos se zima kar ni hotela posloviti in zdaj se mora narava pripraviti, zemlja segreti in potem bo vse hitro zraslo, rastlinice pa bodo zdrave.
Vaš večji ali manjši prostor boste najbolje izkoristili, če boste vsaj malo načrtovali, potem pa se le pustite zapeljati pisanim vrečkam s semeni in lepim sadikam. Zapišite si torej, kaj vse bi želeli posaditi – z ozirom na to, kaj imate radi vi in vaša družina, kaj vse pričakujete od zasaditve, koliko prostora in časa boste namenili vrtičkanju.
Večina zelenjadnic na našem vrtu je enoletnic, nekaj jih ostane na vrtu dve leti (npr. brstični ohrovt), nekatere pa so tudi trajnice (npr. hren ali šparglji). Pri slednjih je potrebnega malo več premisleka, ko jim izbiramo prostor. Nekatere rastline boste sejali večkrat zapovrstjo (npr. solate ali redkvice), nekatere pa le enkrat (npr. fižol). Pomembno je še, da ne pozabimo na dobre sosede in da je naš prostor čim bolj mešano zasajen, saj se na tak način izognemo marsikateremu škodljivcu in bolezni.

Ko vemo, kaj vse bomo posejali ali posadili, je čas, da zavihamo rokave in si umažemo roke. V lonce nasujemo kvalitetni substrat, gredice prerahljamo z vilami (lopatanje oz. po domače »štihanje« v večini primerov ni potrebno in je pregrob poseg, ki poruši strukturo zemlje), pripravimo si zastirko, ki nam bo zelo olajšala delo: ne bo nam treba pleti, veliko manj bo zalivanja, prst pa bo ostala rahla. Lahko uporabimo ovčji filc, slamo, pokošeno travo ali različne rastline (npr.:praprot ali bezgove vejice, ki bodo odganjale polže).
Ko se gredice in lonci pripravljeni in nam je vreme naklonjeno, se lotimo setve. Izberimo kakovostna semena, saj je od tega v veliki meri odvisen pridelek. Prednost dajmo avtohtonim, tradicionalnim, ki so iz preizkušenih sort, in semenom iz ekološke pridelave. Zapomnite si, da so semena in sadike v vrtnarski zgodbi vedno glavni igralci in če so ti slabi, zgodba ne bo imela srečnega konca.
Če imamo semena še iz preteklih sezon, lahko naredimo test kalivosti in preverimo, koliko semen bo vzklilo. Za hitrejši vznik in boljšo odpornost bodo poskrbeli zeliščni čaji, če bomo vanje semena namočili (npr. kamilični ali rmanov čaj).

Jaz si velikokrat pripravim sadike in te potem s koreninsko grudo posadim na gredice ali v lonce. Za setev uporabim lončke in platojčke iz prejšnjih sezon, različno plastično embalažo (npr. od jogurtov, skute, sadja …) oziroma si za rastlinice, ki jih presadim hitro, pripravim kar lončke iz rolic toaletnega papirja, časopisnega papirja ali druge kartonske embalaže, ki jo posadim na prosto skupaj s sadiko. Posodico napolnim s substratom za setev, ki mora biti rahel in brez grudic. Nato še nežno potlačim, navlažim in posejem. Seme za kalitev potrebuje vlago in toploto, nekatero pa tudi svetlobo. Najprej seme požene zarodno koreninico, ki zaradi gravitacije zraste navzdol, navzgor pa požene poganjek, ki črpa hrano iz semena in ga varujeta en ali dva klična lista.Vedeti moramo, da so semena različno velika in to moramo upoštevati pri setvi. Velikokrat jih sejemo pregloboko. Splošno navodilo je, da seme posejemo največ tako globoko, kot je velik njegov premer, drobna semena pa potresemo z zelo malo substrata. Veliko semen – večina zelišč in cvetic – pa za kalitev potrebuje svetlobo.Seme položimo na substrat, ga po potrebi prekrijemo, napišemo označevalno tablico in pokrijemo s prozorno folijo. Postavimo na primerno temperaturo (na primer solato na 16 do 20 stopinj, paradižnik na 22 do 26 stopinj …). Ko opazimo prve listke, folijo odstranimo. Takrat bo treba nekatere rastlinice presaditi (prepikirati), tako kot na primer paradižnik, druge, na primer solata, pa bodo v sejalnih posodicah ostale vse do presajanja, treba jih bo le razredčiti, če smo posejali preveč semen. Vse mlade rastlinice pa bomo postavili na za nekaj stopinj hladnejše mesto.
Pri setvi na prostem pazimo, da bodo tla dovolj ogreta. Globina setve je enaka kot v posodicah.

Če bo prav letošnje leto vaš vrtnarski začetek, nikar ne skrbite. Dela se lotite pogumno, ne komplicirajte, kajti vedno nekaj zraste in za učenje je vedno čas. Verjemite, neprecenljivo je opazovati, ko iz drobnega semena zraste rastlina in prav zato morate vzgojiti sadike. Veliko ljubezni in dobre volje v novi vrtnarski sezoni, pa bo dovolj lepih pridelkov.

Deli s prijatelji
Vsi vrtnarjenje

Preberi več zanimivih vsebin

Paprika – brez nje ne gre!

Paprika – brez nje ne gre!

Preberi več
Dragocena kopriva

Dragocena kopriva

Preberi več
Skrb za solato na vrtu

Skrb za solato na vrtu

Preberi več

Projekt SPAR Kot nekoč

Spar Slovenija podpira ohranjanje avtohtonih sort. S preverjenimi pridelovalci po celi Sloveniji je sklenil partnerstva, da zasejejo slovenske avtohtone in udomačene sorte zelenjave SPAR Kot nekoč. Spar Slovenija se je zavezal, da jamči 100% odkup. Izberite pridelke avtohtonih sort in uživajte v pristnih domačih okusih. Skupaj tako pomagamo ohranjati naš zaklad za danes in jutri.
Izvedi več o pridelkih avtohtonih sort

naroči se nae-obvestila